SPOMINI NA OTROŠTVO

Tuesday, April 24, 2018


Se še spomniš Živ Žava ob nedeljah? Kaj pa vsakoletnega testiranja pri športni vzgoji? Nekateri lepši in nekateri ne ravno tako čudoviti spomini, še posebej, če si bil otrok s prekomerno težo, ki ni maral športa (in ga še vedno ne!). Če danes pogledam za nazaj je res bilo lepše, pa čeprav sem si obljubila, da tega ne bom nikoli izgovorila. Isto percepcijo opazim pri starejših občanih našega župnišča, ki ravno tako pravijo, da je bilo 60 let nazaj “dosti bulje, pa magari so se strelali!”.  Življenje se spreminja in tako se tudi mi, zato sem se jaz pri 10 letih igrala lopove in policaje, danes pa se desetletnice igrajo s Tinderjem.

Leta 1994 je izšla serija Prijatelji (Friends), Whitney Houston je osvojila Grammy-a za album leta in rodila sem se jaz. Odraščala sem v majhnem kraju v Beli krajini in se tako že pri mladih letih zaljubila v zvok petja ptic in obiranja cvetov narave kar iz okna. Seznam spominov na moje otroštvo je dolg, zato sem izbrala le nekaj njih, ki jih bom izpostavila. 

 

.Želodko Superca.
Nedeljsko jutro je bil edini čas, ko sem lahko pred televizijo sedela več kot pol ure in takrat sem z veseljem uživala v Živ Žavu. Moja najljubša risanka je bila Želodko Superca (in Cofko Cof, pa Tabaluga, pa Franček, pa ...) iz katerega uvodno pesem še vedno vsaj enkrat na teden prepevam. Njegova hiška na drevesu, pa je še danes moja skrita želja, ki upam, da jo nekega dne uresničim.  


.Monte.
Se še spomniš tega posladka, ki si ga prejel po kosilu le ob posebnih priložnostih? Sladek belo rjavi desert, ki pa je bil veliko več kot le desert. Značilne rjavo bele posodice sem vedno shranjevala in nato v njih pospravljala drobnarije ali pa jih uporabila kot pohištvo pri igranju z Barbie. Monte sem lahko jedla le ob izbranih dnevih, saj si ga takrat lahko našel le v večjih prodajalnah.

Monte se je ogromno spremenil od takrat, ko sem bila jaz otrok, pa ne po svoji embalaži in tudi ne po okusu, ampak po asortimanu, ki ga zdaj ponujajo. Kot kaže so pri Zott spoznali, da Monte ne jedo več le otroci, ampak smo tudi odrasli še vedno nori nanj. V skladu s tem so prilagodili količine in na trg prinesli večja Monte pakiranja, kar pa lahko vidiš iz priloženih fotografij. Še danes se zato z Monte rada razvajam, ko se uležem pod odejo in gledam Say yes to the dress.


.Samolepilni in magnetni uhani.
Strah pred luknanjem ušes je pri meni trajal vse do pubertete. Želela sem nositi uhane, a je strah bil prevelik, zato sem nosila samolepilne uhane v obliki srčkov in zvezdic. Kasneje sem jih zamenjala z  magnetnimi diamantnimi uhani, ki pa smo jih dekleta uporabljale tudi v nosu in le upale, da ne kihnemo.
Moj strah pred luknanjem niso odgnale vse obljube in prepričevanja, vse dokler nisem zagledala ženske z dolgimi prekrasnimi svetlo rjavimi skodranimi lasmi in ogromnimi okroglimi uhani. To je bil moment, ko sem rekla: ''Jaz želim prave uhane!'.  


.Spanje pred hišo.
Poletne počitnice niso bile počitnice, če nisi vsaj en dan preživel tako, da si spal pod zvezdami. Spanje v šotoru ali pa kar tako na prostem je vedno imelo svoj čar, kljub temu, da sem zaspala ob zvoku brenčanja komarjev in se zbudila ob cviležu mačk. Pogovori o fantih in glasen smeh, ki je zbudil vsako upokojeno sosedo, so se odvijali dolgo v noč, dokler ni katera od teh sosed zakričala v pižami čez okno ter nas napodila spat.



Fotografiranje je potekalo v najlepši in največji sobi M Hotela v Ljubljani.
Fotografije so delo čudovite dvojice iz Happy Moments.  

2 comments:

  1. Super objava in prekrasne fotke! Želodko superca <3 Oh kakšni lepi spomini! ...takoj bi šla nazaj ;)

    xx

    ReplyDelete
  2. Haha Želodko in Franček; good times, ko še nisem imela alergije na mleko in sem lahko jedla Monte; tisti uhani pa so bili res in 😂 so moji spomini precej podobni zapisanim. :D ... in če bi lahko bi tudi jaz sedaj to veliko pakiranje Monteja zmazala ♡... aja, pa čudivita - kot vedno. :) ♡

    ReplyDelete